O pojmu vseživljenskega učenja
Vseživljenjskost učenja je nov razvojni koncept, ki nadgrajuje izobraževanje, kakršno se je razvijalo in oblikovalo v preteklosti, in ponuja tudi šolanju mladine ali formalnemu začetnemu izobraževanju nov, paradigmatični premik.
Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji, ki jo je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije julija 2007, pojem »vseživljenjsko učenje« opredeljuje kot:
dejavnost in proces, ki zajema vse oblike učenja, bodisi formalno ali neformalno in aformalno ter naključno ali priložnostno. Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja s ciljem, da se izboljšajo posameznikovo znanje in spretnosti.
Bistvene pomanjkljivosti prejšnjega, tradicionalno zasnovanega izobraževalnega sistema, če ga gledamo z zornega kota in v globalnem kontekstu vseživljenjskega učenja sta:
- Na področju začetnega izobraževanja ali šolanja. Organiziranost in strukturiranost šole, kljub številnim poskusom reformiranja in nekaterim dosežkom, ne ustrezata dovolj novim potrebam in vse glasnejšim zahtevam po odločnejšem preoblikovanju tudi začetnega izobraževanja, tako po vsebini kot tudi po načinih izpeljave. Očitna je potreba po spremembi v načinu učenja, ki mora biti bolj strateško usmerjeno, prilagojeno učenčevim potrebam, dejavno in sodelovalno, razvija naj zmožnosti za »učenje učenja« in »učenja kot samoregulacije«, namenja posebno pozornost strategijam za pridobivanje znanja, večji poglobljenosti znanja (več globine na račun širine) in razvijanju individualnih interesov ter tesni povezanosti teh značilnosti učenja. Ne gre le za »tehnike«, prav tako ne le za skladiščenje znanja, temveč za odnos do učenja in pri tem tudi do sebe, za spodbujanje in krepitev motivacije, samozavesti in samopodobe, ki jo razvijamo tudi ali predvsem z učenjem. Za vseživljenjsko učenje je pomembno, da pridemo iz šole z jasno in trdno sestavo temeljnega znanja in spretnosti, zlasti spoznavnih, na katerih lahko solidno gradiš; da učenec pridobi v šoli strategije za nadaljnje pridobivanje znanja; da je znanje življenjsko, da smo pridobili zmožnost za reševanje »resničnih« problemov - to je mogoče doseči z medpredmetnimi povezavami, projektnim delom, raziskovalnim učenjem itn.
- Na področju nadaljevalnega izobraževanja. Izobraževanje odraslih (nadaljevalno izobraževanje) v primerjavi z izobraževanjem otrok in mladine (začetno izobraževanje) ni v Sloveniji niti ustrezno sistemsko umeščeno (kot komplementarno področje v celotnem sistemu) niti enakovredno in enakopravno sistemsko obravnavano na večini področij sistemskega urejanja (upravljanje, zakonodaja, financiranje, razvoj omrežja izvajalcev in programov ter infrastruktura).
Za ustrezno, včasih tudi radikalno spreminjanje šolskega začetnega izobraževanja je bistveno, da je sočasno ustrezno razvito tudi izobraževanje odraslih. Skozi prizmo koncepta vseživljenjskosti učenja razumemo obe področji kot komplementarna dela istega sistema. Koncepta vseživljenjskosti učenja brez razvitega sistema izobraževanja odraslih sploh ni mogoče uveljaviti.
Evropska komisija postavlja vseživljenjskost učenja v ospredje svojih politik urejanja trga dela, raziskovanja in izobraževanja. Leta 2004 je v enotni dokument Izobraževanje in usposabljanje 2010 vključila vse akcije v izobraževanju in usposabljanju: Memorandum o vseživljenjskosti učenja, Akcijski načrt za njegovo uresničevanje, Resolucija Evropskega sveta o vseživljenjskem učenju (2002), dokument Konkretni cilji za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja (2002), s poklicnim (Kopenhagenska deklaracija) in visokošolskim (bolonjski proces) področjem izobraževanja vred. Evropska komisija spremlja uresničevanje postavljenih ciljev do leta 2010. V skupnem poročilu za Evropski svet (februarja 2004) sta Svet in Komisija Evropske unije poudarila tri prednostna področja:
a) usmerjanje reform in vlaganja v podrocja, ki so za družbo, temelječo na znanju, ključnega pomena;
b) udejanjanje vseživljenjskosti učenja;
c) vzpostavitev evropskega prostora izobraževanja in usposabljanja.
Evropska unija vse bolj poudarja pomen učinkov, ne le procesov učenja in pomen kompetenc pri učenju.
